Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.
Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.
Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.
Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.
Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".
Sistem za radioelektronsko bojevanje "Kupol Donbassa" je prestregel več udarnih brezpilotnih letalnikov češke proizvodnje, ki so bili namenjeni napadu na termoelektrarno Starobeševska v samooklicani Doneški ljudski republiki (DNR). Po navedbah ruskih varnostnih služb je sistem prejšnji teden preprečil 440 napadov ukrajinskih dronov, vključno z množičnim napadom na infrastrukturo. Nad Doneckom in Makejevko je bilo uničenih 298 dronov, nad Gorlovko pa 142. Ukrajinski borci naj bi uporabljali drone FP-1 in FP-2, opremljene z več kot 100 kg eksploziva.
Ameriška obalna straža je sporočila, da je 26. oziroma 29. oktobra opazila rusko izvidniško ladjo "Karelija" v bližini obale Havajev, natančneje 28 kilometrov oziroma 15 navtičnih milj južno od otoka Oahu.
V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.
Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.
Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.
Svet ZN za človekove pravice je v Ženevi odprl izredno zasedanje o razmerah v al-Faširju v Sudanu, kjer je prišlo do množičnih pobojev, ki jih je zagrešila paramilitarna skupina. Razpravljali so o resoluciji, ki poziva k preiskavi teh zločinov in identifikaciji storilcev. Predlagana je ustanovitev misije ZN za ugotavljanje dejstev.
Kljub premirju, ki traja že en mesec, je v južnem delu Gaze, pod ruševinami mesta Rafa, še vedno prisotna napetost. Številni borci Hamasa so razdeljeni v neodvisne celice in ujeti v predorih za izraelskimi linijami. Posredniki iščejo rešitev, ki ne bi ogrozila prekinitve ognja.
Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).
Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.
Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.
Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.
Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.
Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.
Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.
Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.
Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.
Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.
Ameriška obalna straža je 29. oktobra zaznala rusko vojaško vohunsko ladjo, ki je delovala blizu ameriških teritorialnih voda. Pripadniki obalne straže še naprej spremljajo gibanje ladje.
Hamas je izročil truplo izraelskega talca Menyja Godarda, ki je bil ubit v napadih 7. oktobra. Izrael je potrdil njegovo identiteto. S tem naj bi se v Gazi nahajala še trupla treh talcev. V ločeni novici je razkrita preiskava o povezavah med izraelskim voditeljem Mansourjem Abbasom in operativci Hamasa v Evropi.
Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.
V izraelskem obstreljevanju vzhodno od Khan Junisa na jugu območja Gaze so bili ubiti trije Palestinci, so sporočili iz zdravstvenega kompleksa Naser.
Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.
Hamas je Izraelu izročil truplo izraelskega talca, ki ga je identificirala forenzična preiskava. Truplo pripada Izraelcu Menyju Godardu. V Gazi naj bi bila še trupla treh talcev. Izročitev je potekala preko Mednarodnega odbora Rdečega križa.
Izrael je sporočil, da je v južnem delu Gaze ubil osebo, ki je prečkala tako imenovano rumeno črto in se približala izraelskim vojakom. Izraelska vojska trdi, da je oseba predstavljala neposredno grožnjo brigadi Nahal, ki je nato odprla ogenj in nevarnost odpravila.
Tiskovni predstavnik je sporočil, da je skupina domnevnih haitijskih gangsterjev ta teden streljala na ameriške sile, ki so varovale ameriško veleposlaništvo v Port-au-Princeu. V incidentu ni bil poškodovan noben marinec. Incident je ponovno izpostavil napeto varnostno situacijo v državi.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.
Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.
Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.
Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.
Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.
Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.
Mirovne sile ZN (UNIFIL) v južnem Libanonu so sporočile, da je izraelski tank streljal na njihove enote v bližini izraelske položaja znotraj Libanona. V incidentu ni bil nihče poškodovan, ZN pa so ga označili za resno kršitev.
Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.
Pakistanske oblasti so aretirale štiri militante, ki naj bi bili vpleteni v smrtonosni samomorilski napad pred okrožnim sodiščem v Islamabadu. Aretirani naj bi bili člani afganistanske celice.
Južna Afrika preiskuje skrivnostno vlogo Izraela pri prenosu 153 Palestincev iz Gaze v Johannesburg. Izrael trdi, da so imeli Palestinci dovoljenje tretje države. Predsednik Cyril Ramaphosa je izrazil zaskrbljenost, da se Palestince »izriva«. Nevladna organizacija je ponudila nastanitev za prispele Palestince, potem ko je ministrstvo za notranje zadeve dovolilo njihov izkrcanje.
Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.
Romunska vlada je potrdila nakup 298 pehotnih bojnih vozil Lynx od nemškega proizvajalca Rheinmetall, vključno s 46 specializiranimi različicami. Del proizvodnje bo potekal na romunskem ozemlju. Odločitev je bila sprejeta po srečanju med direktorjem Rheinmetalla Armin Pappergerjem in visokimi romunskimi uradniki, vključno z ministrom za gospodarstvo Radujem Miruțăjem in ministrom za obrambo Ionuțem Moșteanujem.
Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Katarju podpisali okvirni sporazum za mirovni dogovor, katerega cilj je končati spopade v vzhodnem Kongu. Podpis sporazuma je potekal v Dohi.
Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.
Moldavija je v svojo oborožitev diskretno vključila izraelske havbice ATMOS 2000 kalibra 155 mm, nameščene na tovornjakih. S tem je država pridobila prvo moderno samovozno artilerijsko zmogljivost. Poteza utrjuje prehod Kišinjeva s sovjetskih sistemov na standarde NATO, poroča Army Recognition.
V Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, medtem ko območje prizadenejo močne poplave. Poleg tega so izraelske sile obtožene 282 kršitev premirja v enem mesecu. Gazeški uradniki trdijo, da je Izrael z neusmiljenimi napadi prekinil premirje, pri čemer je bilo ubitih na stotine Palestincev. Med 10. oktobrom in 10. novembrom naj bi izraelske sile premirje kršile najmanj 282-krat, z zračnimi napadi, topniškim ognjem in neposrednim streljanjem po celotnem območju Gaze.
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.
Na Zahodnem bregu so se zaostrile napetosti, ko so izraelski naseljenci zažgali mošejo Hajja Hamida v Deir Istiya in oskrunili Koran. Medtem sta bila v Beit Ummarju ubita dva palestinska otroka, kar je sprožilo mednarodno obsodbo dejanja izraelskih naseljencev.
ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za vojaška letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump ponovno v Beli hiši. Kitajska je ostro kritizirala to potezo, saj meni, da krši načelo ene Kitajske in ogroža suverenost. Tajvan je odobritev pozdravil, saj ZDA ostajajo njegov najpomembnejši varnostni partner.
Južnokorejsko obrambno ministrstvo je predlagalo medkorejske vojaške pogovore kot odgovor na nedavno povečanje severnokorejskih vdorov čez vojaško demarkacijsko črto (MDL). Opozorili so, da se napetosti stopnjujejo in da je cilj pogovorov preprečiti morebitne spopade ob meji.
V vzhodnem Kongu je skupina upornikov, ki jo podpira Islamska država, napadla bolnišnico v vasi Byambwe, v provinci Severni Kivu. V napadu je bilo ubitih najmanj 17 ljudi. Napad je izvedla skupina ADF (Allied Democratic Forces).
Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.
Južnokorejski tožilci so razkrili nove podrobnosti o domnevnem načrtu nekdanjega predsednika, da bi izzval severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. Načrt naj bi vključeval tajne prelete dronov iz Južne Koreje v srce Pjongjanga, s čimer naj bi poskušali prestrašiti Kima.
Visoki poveljnik Islamske revolucionarne garde (IRGC) je izdal ostro opozorilo nasprotnikom pred kakršnimi koli agresivnimi dejanji proti Iranu. Poudaril je, da bo odgovor na vsako prihodnjo agresijo uničujoč.
V nedeljo zvečer je bila na poti med Budvo in Cetinjem v Črni gori napadena skupina navijačev hrvaške nogometne reprezentance. Po poročanju črnogorskih medijev naj bi neznana skupina navijačem preprečila pot in s palicami razbila stekla na vozilih. Policija preiskuje incident v kraju Ugnji in poskuša identificirati storilce.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »barbara« zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju in Tihem oceanu. Petro je dejal, da je to dejanje agresija proti Latinski Ameriki in da ZDA pod pretvezo boja proti narkotikom izvaja zločine proti človečnosti.
Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.
Zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo je Pentagon napovedal vojaško operacijo "Spear" v Karibih. V regijo je prispela največja ameriška letalonosilka, Venezuela pa je mobilizirala svoje enote, kar še dodatno zaostruje konflikt.
Ekvadorski volivci so na referendumu množično zavrnili vrnitev ameriških vojaških baz v državo. To predstavlja velik politični udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je naklonjen Donaldu Trumpu.
Razseljene Palestince v Gazi je v petek zjutraj prebudila voda, ki je poplavila njihove šotore. Poročajo o centimetrih vode v šotorih.
Filipini, Združene države in Japonska so izvedle skupne pomorske vaje v Zahodnem filipinskem morju, kar je okrepilo njihovo varnostno sodelovanje. Kitajska je kritizirala Filipine zaradi teh vaj in jih obtožila provokativnih dejanj, ki povečujejo napetosti v Južnem kitajskem morju. Kitajska vojska je odgovorila z 'bombniškim patruljiranjem' nad tem območjem.
Estonija bo Ukrajini namenila 3,5 milijona evrov za nakup in vzdrževanje satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink. Sredstva bodo namenjena podpori informacijskim zmogljivostim Ukrajine v okviru koalicije za informacijsko tehnologijo, ki jo vodita Estonija in Luksemburg. Ukrajinska stran je izrazila potrebo po tovrstni podpori.
Smrt matere in njenih otrok iz Hamburga med dopustom v Istanbulu sproža preiskavo o možni zastrupitvi. Po novih primerih domnevne zastrupitve so preiskovalci osredotočeni na hotel, kjer so bili nastanjeni, in so že izvedli evakuacijo ter aretirali osebje.
Na Zahodnem bregu je bila zažgana mošeja, kar se je zgodilo sredi porasta nasilja izraelskih naseljencev. Incident je še dodatno zaostril napetosti v regiji.
Ministrstvo za zdravje v Gazi je potrdilo, da je prejšnji petek prejelo posmrtne ostanke 15 Palestincev, ki jih je Izrael vrnil v okviru dogovora o prekinitvi ognja, posredovanega s strani ZDA. S tem se je skupno število vrnjenih trupel povečalo na 330, vendar pa je bilo do sedaj identificiranih le 97, saj so bila mnoga trupla iznakažena do te mere, da jih družine niso mogle prepoznati.
Kitajska ljudska osvobodilna vojska (PLA) razvija novo taktiko bojevanja z uporabo robotskih štirikolesnih enot, ki jih imenujejo "robotski volkovi". Ti roboti naj bi bili v prvih bojnih vrstah pri amfibijskih izkrcanjih na Tajvan. Roboti lahko delujejo v skupinah z uporabo umetne inteligence in taktičnih pristopov, podobnih rojem dronov. Njihove glavne naloge vključujejo odstranjevanje ovir, izvidovanje in podporo človeškim enotam s topniško in zračno podporo.
Rusija je izrazila hvaležnost Severni Koreji za pomoč pri nevarnem razminiranju v Kurski oblasti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Rusija ne bo nikoli pozabila herojske pomoči severnokorejskih vojakov.
Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.
Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.
Ameriška vojska je v Karibskem morju izvedla že 20. napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge. V zadnjem napadu, ki se je zgodil v ponedeljek, so umrli štirje ljudje. Od začetka napadov septembra je skupno umrlo že 80 ljudi. Mehiška mornarica je prekinila iskanje preživelih po napadu konec oktobra po štirih dneh.
Savdska Arabija je ostro obsodila nadaljnje kršitve izraelskih okupacijskih oblasti in ekstremističnih naseljencev nad palestinskim ljudstvom, vključno z vdorom na dvorišča mošeje Al-Aksa in provokacijami vernikov ter napadom na mošejo Hajjah Hamidah.
Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.
Hamas je prejel seznam s skoraj 1500 imeni Palestincev iz Gaze, ki jih pridržuje Izrael, pri čemer naj bi večino imen preverili. V Južni Afriki poteka preiskava o skrivnostnem letalu, ki je pripeljalo več kot 150 Palestincev iz Gaze. Izrael pa ostaja proti državnosti Palestine, medtem ko razorožitev Hamasa ostaja ključni cilj.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je uspešno umiril napetosti med Kambodžo in Tajsko. Po telefonskih pogovorih z voditelji obeh držav je Trump dejal, da je posredoval pri reševanju spora in celo zagrozil s tarifami, da bi 'ustavil vojno'. Bela hiša je potrdila, da je Trump opravil telefonske pogovore s tajskim in kambodžanskim voditeljem, da bi okrepil mirovni sporazum po nedavnih spopadih.
Litva je potrdila nov nadzor za ruske državljane, ki potujejo skozi Litvo v Kaliningrajsko oblast. Okrepljen nadzor bodo izvajali pripadniki službe za varovanje državne meje, policija in služba za javno varnost. Minister za notranje zadeve Litve, Vladislav Kondratovič, je potrdil nov red nadzora.
Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.
Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je sporočil, da sta Seul in Washington dokončala dogovor o gradnji jedrskih podmornic. ZDA so odobrile gradnjo napadalnih podmornic na jedrski pogon, kar je južnokorejski predsednik razkril ob predstavitvi partnerstev na področju varnosti in trgovine. Kitajska se je na dogovor odzvala z ostrimi kritikami.
Donald Trump ponovno uporablja strategijo, ki jo je uporabljal v Afganistanu, tokrat za kampanjo, ki cilja na domnevna tihotapska plovila z drogami. Medtem ko so uradniki Pentagona poskušali predstaviti to strategijo, so se zakonodajalci in njihovi sodelavci v ZDA odzvali s skepticizmom in sarkazmom.
Mirovne sile ZN v Libanonu (UNIFIL) so sporočile, da so izraelski vojaki streljali na njihove enote v južnem delu države. Izrael je priznal, da je tankovsko streljanje res prišlo z njihove strani, vendar trdijo, da so zamenjali pripadnike modrih čelad za "sumljive osebe" in izstrelili opozorilne strele. Izraelska vojska je za incident okrivila slabe vremenske razmere in zanika namerno ciljanje enot ZN. Libanonska vojska je obsodila izraelski napad na mirovnike. Izrael sicer obtožuje Hezbollah, ki ga podpira Iran, da se ponovno oborožuje v Libanonu, medtem ko Bejrut trdi, da Izrael krši sporazum o prekinitvi ognja.
Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Dohi podpisali okvirni sporazum, ki naj bi končal spopade na vzhodu države. Sporazum, ki ga je pozdravila tudi Savdska Arabija, določa nadaljnje korake k mirovnemu dogovoru, pri čemer sta pri mediaciji sodelovali tudi Katar in ZDA. Cilj sporazuma je končati konflikt, ki je zahteval že več tisoč življenj in povzročil razselitev več sto tisoč ljudi.
Izraelske varnostne službe so razkrile primer vohunjenja, v katerem je 27-letni Shimon Azarzar iz Kiryat Yama prenašal občutljive vojaške podatke iranskim agentom. Azarzar je izkoristil svojega partnerja, ki služi v rezervnih silah izraelskih letalskih sil, da bi pridobil zaupne informacije o lokacijah in fotografijah občutljivih izraelskih objektov. Azarzar in njegov partner sta bila aretirana oktobra v operaciji Shin Bet.
V Grčiji se obeležuje obletnica študentskega upora na Politehniki, s pozivom k boju proti imperializmu in vpletanju države v vojne. Napovedan je velik protest v ponedeljek. Medtem so iranski revolucionarni gardisti v Hormuški ožini zasegli tanker, ki je po njihovih trditvah nezakonito prevažal tovor.
Italijanski minister za obrambo, Guido Crosetto, se je v Berlinu udeležil srečanja obrambnih ministrov v formatu E5. Na vrhu so bili prisotni tudi njegovi kolegi iz Francije, Nemčije, Poljske in Združenega kraljestva.
Pentagon je sporočil, da so ZDA v soboto izvedle še en napad na domnevni čoln za tihotapljenje drog v vzhodnem Pacifiku, pri čemer so bile ubite tri osebe na krovu. Po navedbah virov naj bi čoln upravljala teroristična organizacija.
Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.
Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je 17 kitajskih vojaških letal vdrlo v zračni prostor Tajvana. Tajvanska vojska je odgovorila z napotitvijo letal, mornariških plovil in raketnih sistemov za spremljanje situacije.
Indonezija pripravlja do 20.000 vojakov za načrtovane mednarodne stabilizacijske sile (ISF) v Gazi. Poleg tega je Indonezija gostila jordanskega kralja na pogovorih, katerih vsebina ni specificirana v članku.
Kambodžanski premier Hun Manet in njegov tajski kolega Anutin Charnvirakul sta izrazila pozitivno mnenje in ponovno potrdila zavezanost mirni rešitvi obmejnega spora. Malezijski premier Anwar Ibrahim je dejal, da sta se državi zavezali k spoštovanju določil iz mirovnega sporazuma iz Kuala Lumpurja, Malezija pa ponuja pomoč pri pogovorih.
Začasne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so obtožile izraelsko vojsko, da je zgradila zidove na libanonskem ozemlju. UNIFIL je pozval izraelsko vojsko k spoštovanju Modre črte in umiku iz vseh območij severno od nje. Izrael je obtožbe zanikal, vendar priznal, da gradi okrepljeno pregrado.
Ministrstvo za zunanje zadeve opozarja potnike, ki načrtujejo potovanje ali se že nahajajo v tujini, naj se seznanijo z aktualnimi varnostnimi razmerami. Objavljen je pregled držav, za katere veljajo potovalna opozorila ali varnostna priporočila.
Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.
Nicolás Maduro je ponovil, da so vojaške vaje ZDA v Trinidadu in Tobagu resna grožnja, ter pozval k stalni pripravljenosti v Venezueli zaradi napetosti z Združenimi državami. V člankih je označil vojaško prisotnost ZDA v Karibih za 'neodgovorno'.
Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je odredil, da se 20.000 indonezijskih vojakov pripravi za morebitno mirovno misijo Združenih narodov v Gazi. Obrambni minister Sjafrie Sjamsoeddin je potrdil, da je Indonezija pripravljena prevzeti naloge v gradbenem in zdravstvenem sektorju v Gazi. Pripravljene enote bodo oskrbovale vojne žrtve in obnavljale osnovno infrastrukturo.
Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.
Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.
Venezuela je napovedala obsežno vojaško napotitev po vsej državi kot odgovor na povečano prisotnost ZDA v regiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da venezuelska vojska verjetno ne bi mogla konkurirati ameriški agresiji, vendar ima predsednik Maduro druge možnosti.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Južno Korejo obvestila o odpravi oprostitve stroškov razvoja za nekatere nakupe ameriškega orožja. Ta poteza bo povečala finančno breme za Južno Korejo, ki se je zavezala k nakupu več ameriškega orožja. ZDA so južnokorejsko vlado že avgusta obvestile, da bodo ukinile oprostitev "enkratnih" stroškov, povezanih z raziskavami, razvojem ali proizvodnjo določene obrambne opreme. Ameriški zakon o nadzoru izvoza orožja zahteva, da Pentagon povrne te stroške za določeno orožje.
Trinidad in Tobago je napovedal, da bodo ZDA izvedle petdnevne vojaške vaje, ki se bodo začele v nedeljo. Objava je sledila potezi ZDA, ki so že prejšnji mesec v državo poslale rušilec z vodenimi raketami za urjenje.
Trditve izraelskega premierja, s katerimi je poskušal upravičiti napade na Sirijo, so se izkazale za neresnične. Izrael je bil obtožen širjenja lažnih informacij za utemeljitev svojih vojaških akcij.